Presnovne spremembe, ki se zgodijo po uvajalni fazi ketogene diete, so zelo podobne spremembam, ki se zgodijo, če smo dlje časa brez hrane. Za te spremembe so že stari Grki ugotovili, da imajo nekatere terapevtske učinke. V zadnjih desetletjih ketogena dieta prihaja iz pozabe tako kot shujševalna dieta kakor tudi kot dieta s terapevtsko vrednostjo pri nekaterih obolenjih.

Število raziskav o vplivih ketogene diete v zadnjih 15 letih skokovito narašča in ugotovitve so zelo zanimive: ketogena dieta pomaga pri uravnavanju telesne teže, predvsem zmanjševanju trebušne debelosti, normalizaciji krvnih parametrov (glukoza, inzulin in krvni lipidi), nižanju krvnega tlaka.

Zelo učinkovita je pri ljudeh s tveganjem za razvoj srčno-žilnih bolezni in pri posameznikih z odpornostjo celic na inzulin, kar je dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 (in drugih).

Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, ki se pod zdravniškim nadzorom odločijo za ketogeno dieto, pogosto omejijo vnos zdravil ali z njimi celo prenehajo.

Ketogena dieta je že stoletje v uporabi za nadzor napadov pri hujših oblikah epilepsije (kot dopolnilno terapijo jo izvajajo tudi v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani), podobno se uporablja klinično pri nekaterih redkih presnovnih boleznih, kot sta pomanjkanje piruvat-dehidrogenaze (PDH) in pomanjkanje transporterja za glukozo (GLUT1).

Znanstveniki pa imajo še več dobrih sledi: raziskave kažejo, da bi lahko bila dopolnilna ali preventivna terapija pri nevrodegenerativnih boleznih (kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen in amiotrofična lateralna skleroza), sindromu policističnih jajčnikov, pa tudi pri glavobolu, aknah, motnjah spanja in možganskih poškodbah. Leta 2013 so dokumentirali primer bolnika z bipolarno motnjo tipa 2, ki mu je ketogena dieta pomagala obvladati simptome te bolezni.