Odlomki iz knjig

Odlomek iz knjige BEMUMAST 2: LCHF-recepti za vsak dan

SOLATA IZ POPEČENIH BUČK IN KOROMAČA

SESTAVINE ZA 2 OSEBI:

  • 1 bučka
  • 1 rdeča paprika
  • pol koromača
  • malo kokosove maščobe
  • 250 g puranjih prsi
  • 2 žlici olivnega olja
  • strok česna
  • sok polovice limone
  • sol, poper, kurkuma, sladka paprika

PRIPRAVA:

Bučko očistimo in narežemo na tanke kolobarje, če imamo mlade majhne bučke, pa na daljše rezine. Rdečo papriko in koromač narežemo na trakove.

Bučko mariniramo s soljo, nekaj kapljicami limoninega soka in nekaj kapljicami olivnega olja. V namaščeni ponvi jih popečemo na obeh straneh. Nato popečemo še skupaj s papriko in koromačem ter na koncu dodamo na rezine narezan česen. Odstavimo in pustimo, da se ohladi. Nato dodamo preostanek olivnega olja in limoninega soka ter premešamo.

Puranje prsi začinimo s soljo, poprom, kurkumo ter sladko papriko, jih popečemo in jih postrežemo s pripravljeno mešanico zelenjave.

NASVET:

To je res odlična solata za poletne piknike, zmeraj naj bo ohlajena, da bo prišla do izraza njena svežina. Lahko jo pripravite brez mesa.


Odlomki iz knjige BEMUMAST! Z uživanjem maščob do vitkosti in dobrega počutja

Zelo na mestu je tudi vprašanje razmerja in razlik med izrazoma ketogena dieta in dieta LCHF. Najobičajneje je pojem LCHF splošen izraz za prehranske režime, v katerih bolj ali manj dramatično omejimo vnos ogljikovih hidratov in beljakovin, povečamo pa vnos maščob. V znanstvenih publikacijah se pojavlja tudi kot kratica LCKD (Low Carb Ketogenic Diet – ketogena dieta z majhnim vnosom ogljikovih hidratov). Ko v tej knjigi torej govorimo o LCHF, govorimo o kakršnikoli dieti z malo ogljikovih hidratov in veliko maščob, torej z dnevno količino ogljikovih hidratov do 130 gramov oziroma približno četrtine dnevnega energijskega vnosa.


Veva, kako se počutite: vsak košček bureka, ki ga s slabo vestjo pošljete skozi svoj požiralnik, se prime vaših bokov, trebuha ali špehastih obeskov na tricepsu. Stvar je taka: evolucijsko gledano ste zmagovalec. Kot že rečeno, je večino človeške zgodovine hrane kronično primanjkovalo. Naši predniki so živeli v ciklih relativnega obilja hrane in dolgih obdobjih, ko je bilo hrane izrazito malo. Evolucijska prilagoditev za preživetje je torej bila smiselna: imeti sposobnost, da iz čim manj hrane ustvarimo čim več maščobnih zalog, ki bodo vir energije v obdobjih, ko hrane ne bo. V krutih okoliščinah prazgodovine je sposobnost hranjenja energije iz majhnih vnosov hrane pomenila preživetveno prednost.


Brez skrbi: olje MCT je strašno fina in koristna reč. Ime je nekoliko tehnično, v resnici pa gre najpogosteje za mešanico kokosovega olja in olja rdeče afriške palme. Priznajte, da je enostavneje reči MCT kot mešanica kokosovega olja in olja rdeče afriške palme! Poleg tega, da je ime privlačnejše, tudi pove, v čem je vsa magija te mešanice: gre namreč za olje, v katerem praktično ni drugih maščob kot nasičene srednjeverižne maščobne kisline (pretežno kapronske C6:0, kaprilne C8:0 in kaprinske C10:0 ter zelo malo vseh ostalih maščobnih kislin).


Z današnjega vidika, ko smo vsak sebi center sveta, ki naj bi doživel visoko starost, je to morda nekoliko nenavadna misel: a ko govorimo o genetskih prilagoditvah, govorimo o otrocih, ki so preživeli in imeli otroke. To so naši predniki in nosilci teh morebitnih prilagoditev. O menopavzalnih ženskah in dedkih, ki pred zajtrkom za šalo naredijo 100 zgibov, evolucija priča zgolj posredno: ti ljudje so bolj kurioziteta za antropologe in proučevalce evolucijskih čudaškosti.


Marsikdo bo res lahko imel težave z vztrajanjem pri visokomaščobni dieti. Razlogi so lahko različni: mogoče vam izbira živil ne sede, ker ste nori na sadje. Mogoče vam bo v družbi pretežko vztrajati pri taki dieti. Mogoče ste veliko na poti in preprosto nimate možnosti jesti samo visokomaščobnih obrokov. Mogoče se boste vsega dobrega naveličali. Vse to je res – ampak to ni specifično za ketogeno dieto. Vztrajanje pri nečem, kar nas na tak ali drugačen način omejuje, je pogosto težko. To je posebej značilno za diete z omejevanjem energijskega vnosa. Prav to je razlog, da je ketogena dieta tako priljubljena: je edina, ki brez vnaprejšnjega omejevanja vnosa energije posledično povzroči to, da je energijski vnos sčasoma nižji in to brez občutka odrekanja in potrebe po samoomejevanju. Celo več: mnogi poročajo o tem, da so se jim spremenile prehranske želje: če imajo na izbiro burek ali jajce z naribanim sirom in koščki avokada, bodo raje snedli slednjega.